Na kraju, kjer je bil najden kipec Matere Božje, so postavili kapelico in pozneje cerkev. Kljub političnim in jezikovnim delitvam višarska Marija ostaja mati vseh narodov, kraljica Evrope.
Ko vstopimo v višarsko svetišče, nas objame prijetno zatemnjen prostor z varnimi, debelimi zidovi in streho, ki spominja na ladjo. Z zidu, ki predeljuje prezbiterij in ladjo, nas z odprtimi rokami pozdravlja Marija, Jezusova in naša mati.
Svoj plašč odpira kot jadro, v katero so se ujeli topli žarki sonca – Boga. S tem plaščem, ki je simbol Božje ljubezni do človeka, objema romarje, ki prihajajo na kraj, kjer je pastirček pred 650 leti našel njen prijazen kipec.
Pod plaščem je prostor zame, zate in za vse tisoče, ki se vsako leto podajo na božjo pot.
Ob višarski gori se stikajo Julijske in Karnijske Alpe ter Karavanke. Njene vode se stekajo v Jadransko in Črno morje. Do nje vodijo doline Drave, Save, Soče in Bele.
Tudi z zemljepisnega vidika je višarska gora nekaj posebnega. Kot otok je, iz katerega izvirajo in ga oblivajo štirje pomembni vodotoki.
Del voda se steka proti severu v bližjo Dravo, medtem ko Bela zbira vode z južnega pobočja in jih vodi v Jadransko morje.
Na vzhodu dva nizka prelaza ločita Kanalsko dolino od izvirov rek Save in Soče (preko Koritnice), ki se prav tako izlivata v različni morji. Kanalska dolina in še posebno Višarje so stičišče štirih pomembnih dolin.
Ko je domačin dr. Lambret Ehrlich razmišljal o zemljepisnem položaju te gore, je zapisal, da meja na Višarjah ne ločuje, ampak združuje tri družine narodov: slovansko, germansko in romansko.
Kanalska dolina povezuje padsko nižino in italijanski polotok s srednjo in severno Evropo. Bolj ali manj trajne sledi so v njej pustili Kelti, Rimljani, Slovani, Nemci in Italijani.
Zaradi ugodne zemljepisne lege je Kanalska dolina pomembna prometnica med severno Evropo in Italijo. Okrog leta 1000 pred Kristusom so morala tu živeča plemena priznati nadoblast Ilirov in Starovenetov, ki so prišli z vzhoda.
Okrog leta 400 pred Kristusom so področje naselili Kelti, ki so se delili na tri plemena: Noriki, Tavri in Karnijci. Rimska nadoblast ni prinesla pomembnih sprememb z vidika sestave prebivalstva.
Tudi poznejša naselitev Slovanov s severovzhoda ni bistveno spremenila obstoječe keltske kulture v tem delu Alp.
